ponedeljek, 23. maj 2011

Okusi Tajske

Februarja letos sva odpotovala za tri tedne. Destinacija Tajska. Rajska Tajska, kjer moto:"same same but different" drži resnično kot pribit.

Najino potovanje se je začelo v Bangkoku, v mestu, ki nikoli ne spi. Odličen začetek! Dobro sva se počutila od trenutka ko sva stopila na njihova tla. Mestni vrvež, vsem poznani tuk-tuki, vročina, japonke, vonj po hrani, maseže, stojnice, bari in restavracije ter lučke in lampijončki vse naokoli. Vse in še več na dosegu roke, v poletnem, počasnem ritmu, kot si ga želim. Super. Ulici kot sta Khao San Road ali Soi Rambutri sta resnično, neverjetno, neprestano nabito polni, kot sem si prebrala na forumih pred odhodom. Polni ljudi in polni stojnic z različnimi izdelki. Vabita radovedne oči. In moje so. Njegove so bile iz tega razloga manj vesele, saj ne mara kiča, vendar našel je lepote drugje. Sama sem prav tako z navdušenjem in zanimanjem opazovala njihovo arhitekturo, ki je kombinacija starega in novega, modernega stila. Na trenutke osupljiva. Drugačna. Razgibano zanimiva in barvita.
Veselje, sreča, zadovoljstvo, navdušenost in drugi prijetni občutki so bili tisti, ki so me skozi dneve skozi spremljali. Bangkok me ni razočaral. Vrnila se bom nazaj. Nepoznanega je še zelo veliko.














Po nekaj dnevih sva iz glavnega mesta letela v Chiang Mai na sever. Drugo okolje, iste navade, ista kultura, enako prijazni, nasmejani ljudje. Razvajena sva se počutila. Tajci so posebneži. Ne znajo reči ne. Zate bi naredili vse. Brez pričakovanj, vse samo iz ljubezni do tega kar počnejo in da te razveselijo. Poleg mnogih templjev, ki sva jih videla znotraj starega mesta izza obzidja, kjer je veliko zlata, ki bode v oči in hitro utrudi, sva si v okolici privoščila dvodnevni trekking v višave in tečaj kuhanja. Domov sva želela odnesti čim več. Uvozila sva kar nekaj tajskih okusov in navad. Nakupila sva si zelišč, možnar, visečo mrežo, dišeče palčke, tajske hlače, inštrumente in še kaj. Hja, oborožena sva;)


Po čudovitih dnevih na severu sva ponovno vzela nizko cenovni let. Tokrat za jug. Poletela sva na otoke. Obiskala sva otok Phi Phi, ki slovi po močnih in številnih ognjenih predstavah ter zabavah za mlade, otok Lanta, katerega sva raziskovala z motorjem in čelado na glavi ter otok Ngai, ki ti vzame sapo od neokrnjene lepote narave. Eden lepši od drugega. Morsko dno in morje čudovito, polno barvitih rib in koral, kot jih še nisem videla, lokacije mirne ali divje, resorji fantastični. Skratka, vsak lahko najde tisto kar išče. Sebi primerno. Tajska ima toliko lepih plaž, da je zavidanja vredna. Prava paša za oči. Kamor koli sva se obrnila, kamor koli sva šla, bila sva očarana. O vrnitvi domov sva s težavo razmišljala, vendar dnevi so neznansko hitro minevali. Že sama misel na zimsko jakno in nizke temperature me je razžalostila. Ne nočem še nazaj sem si govorila. Živeti želim poletje naprej. Živeti si želim v duhu Tajske. Seveda ni bilo mogoče tam ostati in zato sem danes tu in obujam spomine.



Misel na Tajsko v meni vedno vžge srce, medtem ko njemu vonj in okus tajske hrane pomeni vse. Popelje ga v drugi svet. In zakaj ne bi packali in se zraven veselili sva se vprašala. Dorečeno storjeno. Danes je bil pravi dan za to. Sestavine sva imela, voljo in željo prav tako. Pripravila sva čisto vse in na kosilo povabila celo družino. V kuhinji sva bila odlična. Pripravila sva kar štiri jedi. Od pad thaia do piščančka z indijskimi oreščki in gobami. Vse je bilo slastno dobro. Prste so si oblizovali in želeli repete. Zadovoljna sva bila z rezultatom. Priprave in kuha je bila sicer pestra in prav nič enostavna, vendar zabavna. Za lonci sva se prav fajn imela. S predpasnikom okoli vratu, vsak s svojo kuhalnico v roki, in knjigico z recepti v bližini ob dobri glasbi sva dobro sodelovala. Predvsem sva hitela, da bo pravo tajsko kosilo pravočasno na mizi. In. Izšlo se je. Presenetila sva se. Naslednjič ponovimo.












    Fotografije: TinaF
Share:

sreda, 18. maj 2011

Začetek

Včeraj je bil krasen sončen dan in zato sem si rekla: "ne morem ga ne izkoristiti". Takoj po prihodu iz službe domov sem se dala v priljubljeno črno športno tuto, superge in že sem ga cukala za rokav. Hja,  kot vedno je bil z roko na miški in očmi uprtimi v Mac-a od katerega se težko odlepi, vendar znam biti prikupna in tudi tokrat mi je uspelo. Šla sva na sprehod. Juhej;)

Koper, odet v pomladanske barve, ko vse cveti in lepo diši, ko naokoli je veliko ljudi, sploh napačen ni. Živ žav, ki ga namreč v mrzlih dneh ni, ga končno vidim spet. Veselim se ga. Veseliva se ga. V zraku je pozitivnost, navdušenost in novi načrti. Eden od teh je že uresničen. Blog iskrice;)










Foto: TinaF


Share:
© iskrice | All rights reserved.
Blog Design Handcrafted by pipdig