torek, 27. september 2011

Zvočna kopel

Zvočna kopel je odlična sprostitev ob zvokih gonga, kristalnih vaz in drugih prvinskih glasbilih, ki se je "moraš" udeležit, če želiš uravnovesit svoje fizično, čustveno in duhovno stanje, ki je nujno potrebno v kaosu v katerem živimo. Sama na kopeli vsakokrat uživam, kot da bi bila prvič, saj je doživljanje in sprejemanje zvoka vsakokrat drugačno.

Zvok in vibracije ki se ustvarjajo med zvočno masažo blagodejno, nežno in zelo zdravilno vplivajo na nas in predvsem vzpostavljajo normalno harmonijo, ki je zaradi različnih vzrokov porušena. Gre za odlično metodo počitka in sprostitve ter terapijo zoper stres, neosredotočenost, izčrpanost, jezo, pomanjkanju notranjega miru, napetosti, odstranjevanju blokad in drugih ovir v telesu.

Za to dragoceno izkušnjo ne potrebuješ veliko. Zadostujejo športna oblačila, joga blazina in steklenička vode. Ker je izkušnja resnično enkratna in kakorkoli učinkovita, vzemi si čas zase in naredi korak naprej k boljšemu počutju. Zagotovo se boš po kopeli počutil lahkotno, sveže in zelo umirjeno.

Zvok ima neprecenljiv pomen in če ga še nisi odkril, zdaj je čas!


Videa ni, ker na zvočno kopel enostavno moraš it!;)
Share:

četrtek, 22. september 2011

PoP ArT

Prejšnji teden sem se po nekaj letih vrnila v Piran, v mesto violinista Tartinija, med ozke ulice, strnjene hiše in številčne umetniške galerije. Po srednji šoli sem ga namreč le redko obiskala, a tokrat sva se z bratom tja namensko odpeljala.  

























S fotoaparatom v roki in brez pričakovanj sva se napotila proti  neoklasicistični palači Trevisini, ki jo v tem obdobju krasijo dela svetovno znanih umetnikov pop arta, ki sva jih želela ujeti v objektiv. Umetnine Andyja Warhola, Toma Wesselmanna, Roya Lichtensteina, Jamesa Rosenquista, Johna Chamberlaina in Roberta Rauschenberga so nezahtevne in zanimive za oko, zato pohitite, če še niste bili, saj je razstava "Sijajni pop" na ogled do 9-ega oktobra.


Iz zgornje fotografije je jasno in enostavno prepoznati pop art stil - popular art. V pop art-u predmet nima nobene druge funkcije kot, da bo enostavno to, kar je - inertna slika modela predmeta. Slike predstavljalo realen, banalen današnji potrošniški svet, kjer množični mediji prevzemajo vedno vidnejšo vlogo  ter zavračajo duhovna načela in instinkt, vendar varjemem, da vsak lahko v njih najde kaj več kot vidi.

Meni so všeč;)
Share:

petek, 16. september 2011

Ljubezen na prvi pogled

Zgodilo se je 12 let nazaj, ko sva z mamo po dolgem pogajanju privolili želji moških, da se nam na 85m2 pridruži še en član. Odločitev je bila težka, vendar nikoli obžalovana. 

Bela kepica zlate prinašalke, ki je prišla v naš dom, je dobila ime Kia. Ljubezniva, pozorna, pridna, poslušna, prijazna, požrešna in tudi zahtevna in lepa psička nas je popolnoma očarala. Vzljubili smo jo mi in vsi ki so jo poznali.

Danes je žal že leto dni od kar je ni. Kot strela z jasnega se je pojavila huda in agresivna bolezen za katero ni bilo pomoči.

 Foto: Rok Flego

Krokodilje solze so nekontrolirano tekle, ko smo se poslovili in včasih se še zlijejo, vendar me veseli, ker vem, da se je super fajn imela. Pretekla, prehodila je hribe in doline, se mastila z najboljšimi dobrotami, se cartala in razvajala ter na morju uživala. Bilo ji je lepo.

Zaljubljeni smo bili vanjo in še smo.

Ciao Kia;)*

Share:

četrtek, 15. september 2011

Surinamski umetnik

Bil je zadnji dan v Amsterdamu,  ko sva se sprehajala po okrožju Zuid, kjer so bile ulice preplavljene z različnimi inštalacijami. Ravno v tem obdobju se je namreč odvijal projekt Artzuid 2011, ki je razstavljal skulpture mednarodnih umetnikov. Super - na prostem, brezplačno in ogromno. Prava paša za oči.

Mojo veliko pozornost je pritegnil mlad surinamski umetnik Dhiradj Ramsamoed, ki ustvarja človeške oblike, ne eksplicitno ljudi, ampak skrivnostna bitja. Eno od teh je Mighty Man ali Mogočni človek, zraven katerega je pripisal: "idealen človek ne bi smel imeti ust, oči in ušes, da bi na svetu vladal mir, saj s temi tremi čutili zloba vstop v nas in tako jo prenašamo naprej".


Izdelek ne pusti ravnodušnega in zato verjamem, da se je dotaknil tudi tvojih čustev;)
Share:

sreda, 7. september 2011

Tovarna glasbe

Če sta Sziget ali Balaton festival, ki se odvijata na madžarskem, množično poznana, za nizozemski Lowlands festival, s popolnim sloganom "campingflight to Lowlands paradise",  tega ni mogoče trditi. Kljub temu, da je glasbeni festival odprl svoja vrata kar 44 let nazaj, sva bila med 55-tisoči Nizozemci in morda 5-imi Nemci le še midva.

Proti pokrajini Lowlands sva se iz A`dam-a odpeljala pozno popoldan, dan pred tridnevnim dogodkom, z mislijo, da bova med prvimi in z upanjem, da dobiva prostor med kamperisti (Tiste dneve je veliko deževalo in zato si nisva želela mrzlih in vlažnih noči v šotoru, ampak suhe in udobne v "mini kamperju", katerega sva imela kot nalašč), a seveda ni bilo tako. Obtičala sva med ostalo pločevino, ki se je počasi , ekstremno počasi premikala proti centru dogajanja.  

Z velikimi očmi in zanimanjem sva opazovala okoli sebe. Parkirišče ob cesti se je vztrajno in hitro polnilo z avtomobili, obiskovalci so se kljub dežju veselili in plesali na ritme radia 3FM (medijski sponzor) in predvsem smeti je bilo že polno vsepovsod. Žur se je začel, ni kaj!;)

Sonce je zahajalo, ko smo še vedno vsi strpno čakali v koloni, a lepo nam je bilo. Na dan smo privlekli razne "sokove" in slane prigrizke. Očitno si nismo dovolili kvariti razpoloženja;) V tem času, ko je evforija naraščala se je še nebo razjasnilo in midva sva dobila vstopnice za kamper plac. Jahuuu, vse se je začelo odvijati v pravo smer.

Na predpisano mesto sva se pripeljala ko je bila že skoraj čista tema. Ogromno nas je že bilo in ogromno jih je še prihajalo. Celo noč in cel naslednji dan se je vila kolona avtomobilov proti glasbenemu paradižu.

19.8.2011 ob 11h - začetek - Okoli zapestja živo rumena zapestnica, šotori postavljeni, kamperji parkirani, muzika na ves glas.



Po hitrem ogledu vseh starinskih (najin avtokamper je bil najnovejši), a fascinantnih kamperjev, šotorišč, kjer so bili šotori nametani en zraven drugega, prepovedi uporabe mojega dslr fotoaparata (dovoljeni le kompaktni fotoaparati-razočaranje), sva že stala ponovno v vrsti, da se prebijeva do prizorišč in do prvih izvajalcev, ki sva jih želela slišati, Destroyer. Super!

Festival, ki traja vsega skupaj le tri dni, ponuja na 11-ih prizoriščih več kot 200 nastopov, in sicer glasbene, gledališke, plesne, filmske in literarne. Za vsakega nekaj in predvsem mnogo odličnih stvari, da sva velikokrat imela težavo pri odločitvi. Včasih so bili kompromisi nujno potrebni in boleči.

Prvi dan sva uspela slišati: The Wombats, Destroyer, Joan as police Woman, Anna Calvi, James Blake, Horrors, Miles Kane, Deus, Fleet Foxes in Arctic Monkeys. Prisluhni če želiš:


                                                                    ...in še...


Na drugi in tretji dan sva slišala: Little Dragon, Trentemoller, Warpaint, Lykke Li, Interpol, Fink, Junip, Sandwell District in druge. Med bolj odmevnimi, poleg že naštetih, so bili tudi The Offspring, Skunk Anansie, Bullet for my Valentine, Chase & Status, The Roots in verjemite, da je seznam še dolg;)

Dnevi so bežali hitro in na srečo so bili oblaki nad nami le redko črni. Ker nam je bilo vreme v času festivala naklonjeno sva uživala predvsem v poležavanju na travi, poslušanju muzike in dobri hrani. Poizkusila sem vse kar sem lahko. Vse kar je bilo brezglutensko. Od tajske, karibske, etiopske, indijske do vietnamske in indonezijske kuhinje. Mnjammi;)

Festival je definitivno pustil pečat. Spodaj je prilepljenih še nekaj simboličnih fotografij, ki sem jih naredila s Sony Cyber-shot fotoaparatom, medtem ko sem "trpela" prepoved uporabe teleobjektiva. 

Plačevalo se je z muntni ali žetoni. 1 munten je bil vreden 2,5 eur ali 10 plastičnih lončkov.
 


Green peace-ovci so sadili rožice in pobirali smeti:

Pestro je bilo tudi dogajanje na uličicah, ki so vodile do glavnih prizorišč:
 
Skratka, gužva, gužva in še 1x gužva:

 
Naslednje leto tovarna glasbe spet odpre. Če morda kdo načrtuje potovanje na nizozemsko prav v času festivala, ga priporočam. Do takrat pa dance, dance, dance z Lykke Li.













Share:
© iskrice | All rights reserved.
Blog Design Handcrafted by pipdig