sobota, 23. december 2017

I'm not a coffee lover, but...

V študentskih letih sem konzumirala veliko kave. Kar tako sem je spila v družbi sovrstnikov res veliko. Vsak intermezzo je bil odličen razlog, da sem naročila še eno. Limonada? Kot da ne bi vedela zanjo. Kava je bila vedno prva izbira. Leta kasneje so se okusi in potrebe spremenili. Vse pogosteje sem se srečevala z občutki tesnobe. Srce je nenadzorovano hitro bilo. Panika. Nisem si znala pojasniti kaj se mi dogaja in zakaj. Počutila sem se popolnoma nemočno. Odmaknila sem se od ljudi in družabni dogodki me niso več zanimali. Izogibala sem se jim. Strah me je bilo nepojasnjenih stvari in občutek, da izgubljam kontrolo nad sabo me je le še bolj jezil. Takrat sem prenahala s pitjem kave, saj sem imela občutek, da moje težave kava le še potencira. Danes sem boljše. Strahovom kažem hrbet, če le zmorem, a vonj po kavi obožujem tako kot vedno;)


Najino zadnje potovanje je bilo v Vietnam. V deželo prijaznih ljudi, dih jemajoče pokrajine, neskončnih riževih polj, kaotičnih mest, mopedov, odlične hrane in dobre kave. Ja, pravilno ste prebrali. Vietnamci imajo odlično kavo in jaz sem jo poskusila;) 


S cimrom sva soglasna, da je črna vietnamska "drip" kava vrste robusta, ki jo pripravijo s kondenziranim mlekom ali brez po vonju in okusu kot čokolatin pocket coffee od Ferrera. Popolna tudi za neljubitelje kave, pa naj si bo topla ali z ledom;) 


Glede na to, da je Vietnam druga svetovna izvoznica kave, verjamem da se dobi odlično robusto tudi pri nas. Poznavalci, se motim?;)



Share:

Ni komentarjev

Objava komentarja

© iskrice | All rights reserved.
Blog Design Handcrafted by pipdig