Tovarna glasbe

Če sta Sziget ali Balaton festival, ki se odvijata na madžarskem, množično poznana, za nizozemski Lowlands festival, s popolnim sloganom "campingflight to Lowlands paradise",  tega ni mogoče trditi. Kljub temu, da je glasbeni festival odprl svoja vrata kar 44 let nazaj, sva bila med 55-tisoči Nizozemci in morda 5-imi Nemci le še midva.

Proti pokrajini Lowlands sva se iz A`dam-a odpeljala pozno popoldan, dan pred tridnevnim dogodkom, z mislijo, da bova med prvimi in z upanjem, da dobiva prostor med kamperisti (Tiste dneve je veliko deževalo in zato si nisva želela mrzlih in vlažnih noči v šotoru, ampak suhe in udobne v "mini kamperju", katerega sva imela kot nalašč), a seveda ni bilo tako. Obtičala sva med ostalo pločevino, ki se je počasi , ekstremno počasi premikala proti centru dogajanja.  

Z velikimi očmi in zanimanjem sva opazovala okoli sebe. Parkirišče ob cesti se je vztrajno in hitro polnilo z avtomobili, obiskovalci so se kljub dežju veselili in plesali na ritme radia 3FM (medijski sponzor) in predvsem smeti je bilo že polno vsepovsod. Žur se je začel, ni kaj!;)

Sonce je zahajalo, ko smo še vedno vsi strpno čakali v koloni, a lepo nam je bilo. Na dan smo privlekli razne "sokove" in slane prigrizke. Očitno si nismo dovolili kvariti razpoloženja;) V tem času, ko je evforija naraščala se je še nebo razjasnilo in midva sva dobila vstopnice za kamper plac. Jahuuu, vse se je začelo odvijati v pravo smer.

Na predpisano mesto sva se pripeljala ko je bila že skoraj čista tema. Ogromno nas je že bilo in ogromno jih je še prihajalo. Celo noč in cel naslednji dan se je vila kolona avtomobilov proti glasbenemu paradižu.

19.8.2011 ob 11h - začetek - Okoli zapestja živo rumena zapestnica, šotori postavljeni, kamperji parkirani, muzika na ves glas.

Po hitrem ogledu vseh starinskih (najin avtokamper je bil najnovejši), a fascinantnih kamperjev, šotorišč, kjer so bili šotori nametani en zraven drugega, prepovedi uporabe mojega dslr fotoaparata (dovoljeni le kompaktni fotoaparati-razočaranje), sva že stala ponovno v vrsti, da se prebijeva do prizorišč in do prvih izvajalcev, ki sva jih želela slišati, Destroyer. Super!

Festival, ki traja vsega skupaj le tri dni, ponuja na 11-ih prizoriščih več kot 200 nastopov, in sicer glasbene, gledališke, plesne, filmske in literarne. Za vsakega nekaj in predvsem mnogo odličnih stvari, da sva velikokrat imela težavo pri odločitvi. Včasih so bili kompromisi nujno potrebni in boleči.

Prvi dan sva uspela slišati: The Wombats, Destroyer, Joan as police Woman, Anna Calvi, James Blake, Horrors, Miles Kane, Deus, Fleet Foxes in Arctic Monkeys. Prisluhni če želiš:

                                                                    ...in še...

Na drugi in tretji dan sva slišala: Little Dragon, Trentemoller, Warpaint, Lykke Li, Interpol, Fink, Junip, Sandwell District in druge. Med bolj odmevnimi, poleg že naštetih, so bili tudi The Offspring, Skunk Anansie, Bullet for my Valentine, Chase & Status, The Roots in verjemite, da je seznam še dolg;)

Dnevi so bežali hitro in na srečo so bili oblaki nad nami le redko črni. Ker nam je bilo vreme v času festivala naklonjeno sva uživala predvsem v poležavanju na travi, poslušanju muzike in dobri hrani. Poizkusila sem vse kar sem lahko. Vse kar je bilo brezglutensko. Od tajske, karibske, etiopske, indijske do vietnamske in indonezijske kuhinje. Mnjammi;)

Festival je definitivno pustil pečat. Spodaj je prilepljenih še nekaj simboličnih fotografij, ki sem jih naredila s Sony Cyber-shot fotoaparatom, medtem ko sem "trpela" prepoved uporabe teleobjektiva. 

Plačevalo se je z muntni ali žetoni. 1 munten je bil vreden 2,5 eur ali 10 plastičnih lončkov.
 

Green peace-ovci so sadili rožice in pobirali smeti:

Pestro je bilo tudi dogajanje na uličicah, ki so vodile do glavnih prizorišč:

 
Skratka, gužva, gužva in še 1x gužva:

 

Naslednje leto tovarna glasbe spet odpre. Če morda kdo načrtuje potovanje na nizozemsko prav v času festivala, ga priporočam. Do takrat pa dance, dance, dance z Lykke Li.