Enkratna novembrska sobota v znamenju sprehoda v okolici Seče, sončnih žarkov, pogovorov ter dobre hrane.
Počasni koraki do gostilne Ribič in nazaj so se še kako prilegli v tem vremenu in tudi še kakšnega več bi naredila, če se ne bi dečko oglasil in izustil: "Lačen sem." Kako? Že? Ne dolgo nazaj sva pospravila dobrote v svoje želodčke in že spet moram sesti za mizo, sem se spraševala. Grrr. A obrestovalo se je. Izbral je restavracijo Rizibizi v Portorožu, ki se je izkazala.
Pozdrav hiše in predjed: Popečena hobotnica na rukoli in čičerikina kremna juha s škampi.
Glavna jed ob kozarcu Prinčičevega modrega pinoja in malvaziji Korenike: Račja prsa v vinski omaki s polento in Rižota s šampanjcem Moet & Chandon ter belim tartufom.
Pozdrav iz kuhinje in sladica za piko na i: ananas, čokoladni mousse, mandljeva zmrzlina in čokoladni souffle z brezglutensko moko na moje veliko presenečenje.
Mislim, da bom sanjala čokoladni souffle. Nesramno dober je bil;)
Ni komentarjev
Objavite komentar