Konec tedna, preživet čez mejo, v Italiji, je za nami. V družbi "cimra" in prijateljev iz Ljubljane je bil ta vikend preživet nad pričakovanji.
Še pred odhodom sem se veselila oddiha, druženja in spoznavanja novih krajev v italijanski regiji Emilia-Romagna, kot se otroci veselijo novih igrač in super je bilo.
Na pot smo se odpravili že v petek, takoj po službi. Ura je bila 15, ko smo v avto spakirali še zadnje potrebne stvari in se v ritmu italijanske muzike 90-ih let zapeljali proti cilju. Čakala nas je dolga pot, a na srečo brez večjih zastojev na cesti smo pravočasno prispeli do Marine di Ravenna. Na hitro smo postavili šotora in že tekli na bližnjo peščeno plažo, v bar Hana-Bi, kjer smo nekaj dobrega pojedli, spili in prisluhnili koncertu bolonjskih rokerjev Massimo Volume. Po koncertu smo se vrnili v kamp, kjer smo v objemu drug drugega, na trdih tleh, saj je bila napihljiva blazina ne vede neuporabna, prespali noč.
Izvajalca psihadelične muzike nisem poznala, a ni mi najbolj blizu. Za osvežitev spomina ali na znanje klikni na play:
Zbudili smo se v toplo, sončno jutro. Bilo je tako zelo vroče, da smo si hitro nadeli kopalke in zbežali na plažo. Pozitiva ob sončnih žarkih, jahuu. Kako zelo lepo mi je bilo. Uživali smo vsi skupaj in vsak po svoje. Eni smo nabirali školjke, plavali, brali, drugi so si podajali frizbi. Hja, tale leteči krožnik je zadnje čase vedno z nami, namreč nekdo ga je močno vzljubil in nanj nikoli ne pozabi;)
Naš izlet smo nato nadaljevali proti mestu Ravenna. To je bil moj prvi obisk Ravenne in ni me najbolj navdušil. Pogrešala sem mestni vrvež in gosto postavljene mizice po starih uličicah, kjer bi srkali okusno italijansko kavo. Mogoče ne prava ura, morda čas dopustov, ne vem. Mesto je bilo precej prazno, brez pravega utripa, ki si ga jaz od mesta želim.
Po daljšem sprehodu, kavi in ogledu mozaikov smo se zapeljali v Imolo. Imola je manjša od Ravenne, a zato bolj prikupna. Vse nas je očarala in presenetila z lepoto in toplino. Ker je bila ura ob prihodu v mesto že relativno pozna in želodčki so se glasno pritoževali, smo zavili v eno izmed preverjenih restavracij Osteria del Piolo: http://www.osteriadelpiolo.com/index.htm. Posedli so nas na pokrito teraso, s pogledam na ulice in strehe mesta. Vse je bilo idilično. Ob dobri hrani in prijetnem pogovoru smo veselo in zadovoljno nazdravljali, medtem ko nam je topel vetrič, ki je tu pa tam zapihal, jasno oznanjal pravi poletni večer. Takih večerov želimo še več!;)
Dan v Imoli smo zaključili na kamniti klopci sredi trga, vsak s svojo ledeno sladico v roki, ki smo jo mimogrede vzeli v specialni slaščičarni Cremeria Emilia: http://lnx.cremeriaemilia.com/wordpress/.
Ob oblizovanju prstov, ker je bila sladica nekaj posebnega, smo pozdravili to majhno mestece in odšli. Prespali smo v B&B Il giardino di Tiz, nekaj kilometrov stran od koder smo v nedeljo preko Bologne štartali nazaj proti domu.
V Bologni, mestu številčnih obokov, sem že bila in mi je všeč. Si mislim, da bi bilo življenje v takem mestu tapravšnjo zame. Je multikulturno, univerzitetno, zgodovinsko in umetniško mesto, kar mi pristoji;)
Mesteca, ki smo si pogledali so si v osnovi zelo podobna in definitivno imajo nekaj skupnih imenovalcev. Med temi, da nisem čisto klasična, so kolesa in grafiti. Ja, kolesa so me čisto prevzela, ker si tako, kot je na spodnji fotografiji, že nekaj časa želim;)
Hvala za dobro organiziran izlet, hvala za dobro družbo;)
Ni komentarjev
Objavite komentar