Tjaša Koprivec je mlada dama. Ne vem točno koliko jih ima. Njen datum rojstva ostaja skrivnost, ne zaupa ga. V svoji knjigi, z naslovom Ostanejo naj le konci prstov in zrna rose, je v predstavitvenem odstavku zapisala, da je roj. 177 pred G.S., ampak zagotovo ima dobro razlago tudi zato. Jezik ji teče, kot malo komu in prav s svojimi besedami, izražanjem in drugačnostjo je v meni prebudila veliko zanimanje.
Tjaša je radijska voditeljica, urednica založbe Sanje in predvsem odlična pesnica, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Morda jo poznate, morda je ne. Morda ste o njej že brali, morda ne. Morda ste njen glas slišali na radiu Študent, morda ne. Če vam njen glas in njene besede še niso božale ušesa, je to pravi trenutek. Nenavadno, vendar ustvarjalno in izvirno, črke, besede in stavki postanejo glasba. Prisluhni poeziji: http://www.sanje.si/images/dela/prosojnih.mp3
Fascinira! In še...
Človek ni senca, ki bi jo oglje narisalo na nebo.
Človek ni usedlina na dnu reke, po tem ko jo je obiskal veter.
Človek ni cvet, ki bi izrastel iz kodra na nabranem čelu.
Človek ni otožen dan, ki ga prežene jek temne luči.
Človek ni črka, ki jo vzemeš in jo predelaš v besedo, ki ne zmore dihati.
Človek ni žival, ki bi umrla v imenu začetka.
Človek ni dotik, ki vztraja če tudi se ne ozreš.
Človek ni ženska, ki je prespala nasladen poljub meseca.
Človek ni prostor med tlakovci v katerega bi se ujela izmišljena pokrajina.
Človek ni buden.
Človeka ni, zaspal je v fragmentu tihožitja.
Človek ni buden, človeka ni.
Seveda je tudi ta v audio obliki. Uživam! Če te prepriča, klikni na play tudi ti in zabavaj se;)
Ni komentarjev
Objavite komentar